Nika Sommeregger je brezdvomno ena najbolj priznanih strokovnjakin na gledališkem področju. Skupno z zborom in sodelavci je posrečeno pripravila večer o Milki Hartmann in o posebnostih balkanske vegane kuhinje.
Kornelija Kogoj, glavna sodelavka iniciative manjnšin na Dunaju, je vodila skozi dokumentaciji o bombnih napadih na manjšine v Avstriji. Odlične predstavitve se je udeležil tudi borec Joza Messner.
Evropa in Evropska unija sta redno na sporedu prireditev Slovenskega instituta. Pred volitvami v Evropski parliament je podpredsednik instituta Stefan Vospernik povabil bivšega predsednika slovenske vlade Mirota Cerarja na zanimvio razpravo.
Erwin Köstler, priznan in visoko cenjen znanstvenik ter prevajalec, šteje med zanesljive sodelavce inštituta na literarno-strokovnem področju. Njegovi izredno zanimivi prispevki vzbujajo visoko zanimanje tako s strani slovensko – kot nemškogovorečih – tudi online.
Predsednica Hiše umetnikov na Dunaju je povabila na ogled reprezentativne in obsežne razstave „Ko gesta postane dogodek“, prireditev v okviru Sosedskega dialoga Avstrija - Slovenija
Slovenski kulturni praznik:Ta današnji dogodek zagotovo ne bo ostal le med zidovi te priznane hiše. S pomočjo moderne tehnike bomo ta posnetek preko youtube kanala posredovali vsem, na Dunaju živečim rojakinjam in rojakom prav tako, kot Slovencem na Štajerskem, Koroškem, v Sloveniji in zamejstvu.
Slovenski inštitut se trudi, skupno z drugimi kritičnimi ljudmi, izid koroškega plebiscita stvarno obravnavati in ustrezno interpretirati. Tematika, ki nas bo spremljala tudi 2021.
Partizanski boj na Koroškem je brezdvomno osnovnega pomena za osvoboditev Avstrije in za ponovno ustanovitev demokratičnega sistema 1945. Vnukinja Karla Prušnika je z branjem iz spominskie dokumentacije njenega starega očeta zapustila močne vtise. Glasbena spremljava: Peter Seher
Tribute to PodreccaPraznik za Podrecco v Domu umetnikov so oblikovali slovenske rojakinje in rojaki: K. Škrilec, T. Prušnik, H. Seher in glasbenici - sestri Sara in Maja Gregorič
SeleO odločnem in pogumnem uporniškem gibanju in boju proti krutemu NS-režimu v občini Sele je spregovrila zgodovinarka Brigitte Entner z univerze v Celovcu. Večer je moderiral Anton Čertov, ki ima svoje korenine prav v selski regiji.
BodentalS predstavtivijo njene domače pokrajine Poden in Slov. Plajberk je prizanna etnologinja Herta Maurer Lausegger odprla program za leto 2020. Avtorica je navdušila z odličnim prikazom zgodovinskega, družbeno-političnega in naravnega ozadja znane regije.
DomejKoroški zgodovinar in šolnik Teodor Domej je s svojim opisom ozadja obdobja 1918 – 20 vzbudil veliko zanimaja pri številnih poslušalcih, ki so tokrat prišli tudi iz Slovenije in Koroške. Večer je bil pripravljen v okviru loka „cezure“.
Kult. PraznikVeliko zanimanje za slovenski jezik in za slovensko literaturo dokazujejo tudi vestni obiskovalci osrednje kulturne prireditve dunajskih Slovencev ob kulturnem prazniku, ki ga obhajamo vsako leto 8. februarja.
Trst-Trieste-Triest sodi brezdvom,no med najpomemnejše prireditve na koncu leta 2019. Mnogoštevilma publika – ki je z navdušenjem sledila predavanju – je pozorno sprejela zgodovinske, jezikovne in aktualne ter zanimive prispevke.
V okviru serije Hotspot je tudi nekdanji koncentracijski tabor (KZ) na Ljubelju v ospredju zanimivega večera, ki ga je oblikoval celovčan Peter Gstettner, ki se odločno prizadeva tudi za enakopravnost Slovencev.
„Vsi vemo, da je umetnost težko razumljiva, a ne, če je vodenje po razstavi tako perfektno dvojezično in strokovno!“ Mirjam Prochaska nas je odlično vodila po razstavi korošice Maria Lassnig v Albertini.
„Koroška 1976 – leto ljudskega štetja posebne vrste“ s filmskim projektom Milene Olip je bila predstavljena predstavljen vas Sele fara in legendarna akcija selskih junakov, ki so odnesli volilno glasove.
Vrhunski diplomat in rojak iz Roža Wolfgang Petritsch iz Glinj je v pogovoru s slovenskim rojakom Stefanom Vospernikom porocal o svojem življenju in o svojem poklicnem vzponu. S to prireditvijo se je pričela niz prireditev „hotspot“ ki je namenjena okolici mesta Borovlje.
Veselo razpoleženje in osebno zadovoljstvo sta bili vidni na slavnostnem večeru, ki je bil namenjen ob 90. rojstnem dnevu Ingeborg Neipp in 80. letnici rojstva Leva Detele.
Jesenski izleti Slovenskega inštituti so že postali prava tradicija. Zgodovina, narava in vino so vedno v ospredju dobro obiskanih ogledov znamenitih ustanov, kot muzej družine Liechtenstein.
Slovenci in Gradiščanski Hrvati so tesno povezano in sodelujeju tudi na Dunaju. Vsako leto se udeliži skupina slovenskih dunajčanov tudi fešte iz pred Hrvaškega centra v 4. okraju. Tokrat sta nastopili sestri S. in M. Gregorič.
Izredno zanimiva prireditev je bila pripravljena v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Litve na Dunaju. Pod naslovom „1000 let skupne zgodovine Litve in Avstrije“ je bil zanimiv prikaz skupnih korenin, ki pomenijo odgovornost za rast ideje o skupni Evropi.
Poseben večer je bil posvečen pisatelju in prevajalcu Levu Deteli, ki je oktobra predstavil 40.letnik svoje literarne revije „LOG“ in skupno z drugimi sodelavci revije Mojce Gätz in Herbert Kuhner bral besedila in novejše tekste.
Zgodovinsko srečanje županov Ludwig(Dunaj) in Smrtnik (Železna Kapla)je hkrati bilo uspešno politično vrhunsko srečanje
11.dec. 1918 je umrl veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar; Slovenski inštitut je povabil na akademijo v najstarejšo pivnico na Dunaju „10er Marie“
30. januarja so se Slovenke in Slovenci na Dunaju zbrali na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot vsako leto je tudi letos prišlo mnogo ljudi na srečanje s pisateljico Cvetko Lipuš in s sestrima M. in S. Gregorič.
Veliki prijatelj Slovencev je Josef Wallner, ki že leta kot stalni predavatelj oblikuje prijetne in zanimive večere s predstavitvijo izbranih pokrajin in mest Slovenije, tokrat je bila na vrsti dežela Kranjska. Skupaj s kolegom Luko Ručigojem sta predstavila zgodovino, znamenitosti in umetnost tega prostora.
19. marca je Slovenski inštitut vabil na prijeten koroški literarno-glasbeni večer, ki sta ga oblikavali Stanko Wakounig, Nika Sommeregger ter glasbenici Sarah in Mira Gregorič. Upokojeni pedagog in pisatelj Wakounig je na živahen način spregovoril o polpreteklem življenju na Koroškem in še posebej v domači vasi Mlinče.
Tesno povezanost Dunaja s Koroškimi Slovenci dokazuje vsakoletna predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Tokrat so oblikovali zanimiv večer Janko Malle, Helena Verdel, Andrej Mohar, Irena Deskovnik in Simona ter Mitja Rovšek.
Zgodovinske zareze se glasuje niz prireditev z filmom „3.11.1918“ ki je bil posnet po povesti F. Th. Csokorja. Lev Detela je publiko uvodoma vpeljal v snov filma in delo znanega avstrijskega pisatelja.
Znani zgodovinski strovnjak korošec Manfried Rauchensteiner se je na prireditvi „Razpad velikega habsburžkega rajha“ temeljito in kritično bavil s koncem prve svetovne vojne in s posledicami, ki so bile usodne tudi za Slovence.
V okviru prireditvenega koledarja, ki je namenjen okroglim obletnicam, je Slovenski inštitut vabil na ogled razstave „1848 – Pozabljena revolucija“ v nižjeavstrijski palači. Informativna in skrbno pripravljena razstava prikazuje boj ljudskih množič za osnovne demokratične pravice.
Zelo zanimiv in obširen pogled na nastanek in razvoj meje med Avstrijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo sta posredovala Heinz König, dolgoletni sodelavec obmejne komisije in moderatorka Eva Hüttl-Hubert. Predavatelj je orisal nastanek meje, ki je bila posledica 1. Svetovne vojne, vprašanje razmejitve v plebiscitu 1920 in končno priznanje meje s strani Republike Slovenije 1992
Kot zaključek zimskega semestra je rojakinja profesorica Marija Wakounig posredovala lik odlične osebnosti med koroškimi Slovenci, Vinka Poljanca dolgoletnega župnika v Škocjanu kot duhovnika, politka in kulturnika. Slovenski inštitut je s to prireditvijo nadaljeval v okviru serije „zgodovinske zareze“ 1918 – 1938.
Veleposlaništvo Republike Slovenije ja vabilo na predstavitev dokumentarne razstave pod naslovom “Razvoj samostojne Slovenije kot naslednica SFR Jugoslavije“. Razstava, ki že 2 leti potuje po Evropi, zgovorno prikazuje zapletenost in dolgotrajnost posameznih postopkov, o katerih se je govorilo v diskusiji ob sodelovanju visokega diplomata korošca W. Petritsch.
Zoranu Mušiču, velikemu slovenskemu slikarju je namenjena obširna razstava v dunajskem Museum Leopold. Tako posebno priložnost je izkorisitil tudi Slovenski inštitut vabil na ogled ter razpravo o delovnem opusu z odličnimi strokovnjaki , kot eno najboljših poznavalk tega umetnika L. Nemec, koroška umetnica T. Prušnik in kuratorjem razstave I. Ristič.
„Pokristjanjevanje na območju Alp, Karantanije in Panonije“ je bil naslov izrednega večera, na katerem je starešina slovenskega zgodovinopisja univ. prof Martina Orožen predstavila ozadje, potek in posledice tega odločilnega zgodovinskega obdobja, ki je zapustilo nepregledne sledi tudi za slovenski narod.
Leta 2017 je Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu praznovala 60 letnico njenega obstoja. Absolventka in profesorica na Dunaju, Marija Messner-Kulnik je v ta namen pripravila zanimiv večer o delu te ustanove in skupaj z učiteljema prof. M. Malle in Št. Pinter razpravljala o uspešnem razvoju gimnazije.
Ob sodelovanju 3 odličnih strokovnjakov je SInD vabil na spominsko prireditev o „anšlusu“ 12.3.38: dr. G. Baumgartner, mag.a B. Entner, mag. M. Krist
Tudi letos je Slovenski inštitut skupaj s Slovensko iniciativa ob mednarodnem dnevu pripravil zanimivo prireditev „Babi povej….“, film vnukinj Sara in Tanja Rogaunig.
V ospredju slovenskega kulturnerga praznika na Dunaju so bile priznane osebnosti, veleposlanica Republike Slovenije Ksenija Škrilec, ravnateljica SKICE Barbara Koželj Podlogar in slavnostni govornik in založnik Lojze Wieser.
Tesna povezava z rodno grudo mnogih Dunajčanov je ena izmed stalnic v programu inštituta. Zastopnik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek, pisateljica Jana Kampusch in znanstvena strokovnjakinja Irena Destovnik
Kot drugo prireditev v sklopu „Hot spot“ – Moja Zilja sta Urban Popotnig in Gita Zwitter oblikovala zanimiv večer o kulturi in jeziku na Zilji. Moderirala je Hanca Buch.
Slovenski inštitut na Dunaju se zaveda svojega posebnega poslanstva v centru nekdanje monarhije. Zato je povabil Porabske Slovence iz okolice Monoštra na slovenski večer v Hrvašm centru.
Florja Lipuš velja za enega nabolj priznanih slovenskih pisateljev na Koroškem. Ob njegovi 80. letnici je bral na povabilo Slovenskega inštituta in KsššD v klubskih prostorih.
O zgodovini delavskega gibanja in social- demokracije v Sloveniji do leta 1918 je govoril univ. doc. Dr. France Rozman iz Ljubljane.
Slovenski inštitut na Dunaju je bil soprireditelj zanimivega večera v Künstlerhausu, ki je bil namenjen predstavitvi prevoda „Gamzi na plazu“ Gašparja Prušnika in pa otvoritve razstave njegove vnjukinje umetnice Tanje.
V kooperaciji z italijan- skim kulturnim inštitutom na Dunaju je tržaška Glasbena matica predstavila obsežen in znanstveno izvrstno izdelan zbornik o vlogi umetnosti in kulture na področju dvojezičnega ozemlja – Julijske Benečije – v drugi polovici 19. stoletja.
Podjunčan Ferdinand Skuk je z dvema romanoma opisal zgodovinsko ozadje druge svetovne vojne, na območju rojstnega kraja avtorja.
Z večerom o Krasu je založnik in kritik Lojze Wieser odprl serijo prireditev pod naslovom „Europa erlesen – Europa erschmecken“, ker je bil predstavljen film, ki ga je pripravil za ORF. Odličen večer, in to v vsakem oziru!
Slovenski inštitut na Dunaju je vabil na akademijo v čast umetnika Valentina Omana, ki je bila povezana z ogledom retrospektive v Künstlerhaus.
Slovenski inštitut je pripravil spominsko ploščo na hodniku gimnazije Piaristov.
Priznana strokovnjakinja doc. Dr. Irena Samide je prepričala mladino in odrasle.
Dijaki in dijakinje so zelo intenzivno sodelovali v posebnem projektu o J. Stritarju.
Priznana strokovnjakinja doc. Dr. Irena Samide je prepričala mladino in odrasle.
Javno priznanje delu Stritarja je izrazil tudi zastopnik 8. okraja A. Spritzendorfer.
Prominenca ob spominski plošči: R. Vospernik, V. Rajšp, I. Samide, W. Stritar.
Slavnostni govornik na letošnji Prešernovi proslavi je bil strokovni nadzornik za Slovenščino na šolah na Korošem dr. Miha Vrbinc.
Za glasbeno- instrumentalni okvir letošnjega Slovenskega kulturnega praznika na Dunaju sta skrbeli sestri Sara in Mira Gregorič.
Ob koncu proslave se je predsednik SI Herbert Seher zahvalil sborovodkinji Ajdi Hribar za odlično premijero zbora Slovenske iniciative Dunaj.
Slovenke Slovenkam je bil naslov večera ob mednarodnem dneva žena v kooperaciji s Slovensko iniciativo Dunaj.
Mednarodno priznani strokovnjak arhitekture J. Plečnika, Damjan Prelovšek, je privabil ogromno število poslušalcev.
Kultura in dobrodelnost sta bili v ospredju skupne prireditve Künstlerhaus/ Slovenski inštitut/ T.Prušnik; korošec Miha Krištof je predstavil Srečka Kosovela.
Po predavanju prof. M. Jesenška (Maribor) o slovensčini na slovenskih univerzah je bilo prijetno srečanje s prijatelji inštituta.
Zanimiva diskusija o interpretaciji Avstrijske državne pogodbe: Marjan Sturm, Stefan Pauer; moderacija: Jana Trap.
O narodno-politični situaciji na slovenskem štajerskem ok. 1900 sta spregovorlia prof. E. Bruckmüller in M. Wakounig s predstavitvijo knjige prof. Cvirna.
Poklon Dunajčanov Reginaldu Vosperniku ob njegovi 80. letnici. Sodelovali so F. Bister, D. Larcher, in Graški kvartet z L. Karničarjem.
Slovenska iniciativa, Hrvatski centar in Slovenski inštitut so vabili na dvodnevni seminar o vprašanju dvo- in večjezičnosti na Dunaju
Rudi Perko, arhitekt in umetnik je bil v ospreju prireditve Slovenskega inštituta, na kateri so uedeleženci imeli možnost za spoznavanje zgradb in življenja mojstra s slovenskimi koreninami.